Novi poslovni modeli s Tilnom Travnikom
O novih poslovnih modelih smo 3. januarja 2019 poslušali Tilna Travnika iz podjetja D•Labs
Kaj vemo o novih poslovnih modelih in kakšno vlogo imajo lean oz. vitke metode?
Tilen Travnik iz podjetja D•Labs
Tilen Travnik je soustanovitelj enega prvih start-up studiev D•Labs, ki start-upom pomaga, da pridobljeni kapital pri razvijanju svoje ideje uporabijo za pravi namen.
Dan smo začeli z zanimivo kratko skupinsko vajo, kjer je vsak posameznik ostalim v skupini zaupal ime, starost, število bratov in sester, kateri otrok po vrsti je ter eno tragično izkušnjo iz otroštva. Predvsem s to zadnjo stvarjo smo dosegli, da smo se vsi člani skupine med seboj poslušali.
Poleg poslušanja ostalih, pa je v delu v skupini po lean metodah zelo pomembno tudi da imamo kratke dnevne check-in sestanke, ki morajo biti vsak dan ob isti uri. S to metodo tudi lažje prepoznamo t.i. “kretena” oz. “brilliant jerk-a” skupine, ki na noben način noče sodelovati v skupini. Naša naloga je, da se takih oseb čimprej znebimo, saj ovirajo uspešnost in učinkovitost skupine. Druga metoda pa je skupno planiranje. Če ekipa ne porabi 10–15 % časa za planiranje svojega dela, potem zagotovo premalo planira. Največkrat se to vidi v tem, da delo večkrat ali pa celo vsak dan traja več kot 8 ur. Ključno vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak, ki se mu to dogaja, je: kako z manjšim časovnim vložkom ostati enako efektiven?
Po odmoru smo nadaljevali z osrednjo temo - novi poslovni modeli. Za njihov razvoj se podjetja najpogosteje obrnejo k trem različnim rešitvam. Prva in najbolj pogosta je inkubator, ki se ponavadi zgodi znotraj večjih podjetij, ki želijo gojiti nove ideje v prvih mesecih oz. letih, kar ponavadi vključuje prostor, storitve, usposabljanje za vodenje, pomoč pri trženju in dostop do oblike financiranja. Pri pospeševalniku je zgodba malo drugačna, saj se vanj vabi zunanje ideje oz. mlada podjetja, ki se jih povezuje z mentorji, jih usmerja, jim uredi sredstva in financiranje. Tretja oblika pa so skladi tveganj in kapitala, kjer gre, če poenostavimo, za način, s katerim se podjetja izognejo pospeševalnikom in ustanovijo investicijsko komisijo znotraj podjetja.
Sedaj vam je verjetno tudi že bolj jasno, zakaj sta največji drogi na svetu mesečna plača in heroin. Mesečna plača je vendar glavni krivec, da ljudje nehamo razmišljati in se razvijati; da stagniramo, saj nam na neki točki preprosto postane vseeno, dokler vsak mesec dobimo denar za kruh. Če bi vsi stremeli k razvoju in bili odprti za nove rešitve in ljudi, bi bil svet zagotovo popolnoma drugačen. Vendar pa bi za kaj takega potrebovali vedno novo motivacijo, ki pa se zagotovljenim rednim dohodkom sčasoma razblini.
Klara Prednik (BusinessClass03)
