KULTURA UČENJA: SPODBUJANJE RADOVEDNOSTI IN KRITIČNEGA MIŠLJENJA
Živimo in delamo v tehnološko povezanem, digitaliziranem in globaliziranem svetu. Eden izmed glavnih impulzov te digitalne revolucije je sprememba v povpraševanju po človeškem strokovnem znanju.
Vsak zaposlen, ki ima v sebi kanček radovednosti, se rad uči, ima željo in sposobnost hitrega napredka in prilagajanja svojih spretnosti trgu in okolju v katerem podjetje deluje, je eden izmed najbolj iskanih kadrov. Istočasno pa se je potrebno zavedati, da je to kar ve in zna, manj pomembno od tistega, kar se bo še naučil; poznati odgovore na vprašanja pa je manj pomembno, kot znati postavljati prava vprašanja.
Vsi zaposleni v podjetju so odgovorni, da pri delu spodbujajo aktivno učenje, inovativnost in izmenjavo znanja. Vloga vodstva pa je, da se osredotoči na oblikovanje močne organizacijske učne kulture saj le tako podjetje pride do večje inovativnosti in s tem do boljših poslovnih rezultatov.
Prava kultura učenja - kultura, ki podpira odprto miselnost, neodvisno iskanje znanja in skupno učenje, usmerjeno v poslanstvo in cilje podjetja – je v mnogih podjetjih še vedno bolj izjema kot pravilo.
Kako lahko podjetja to spremenijo?
- Nagrada za nenehno učenje
Podjetja veliko pozornosti namenjajo formalnemu izobraževanju, ki samo po sebi morda ni najbolj učinkovito v modernih rastočih podjetjih. Táko izobraževanje je izredno strukturirano in ciljno usmerjeno, kjer predavatelj na zelo šolski in organiziran način zaposlenim preda vsebino. Pri neformalnem izobraževanju pa gre za bolj nestrukturiran način pridobivanja informacij, kjer se zaposleni uči predvsem preko diskusij s sodelavci in z iskanjem skupnih rešitev za določen izziv. Uspešnost je najvišja pri neformalnih oblikah učenja. Poleg tega se v mnogih podjetjih proračun za formalno usposabljanje in čas, ki je namenjen izobraževanju zaposlenih, ves čas zmanjšuje. Podjetja morajo zato spodbujati in nagrajevati neodvisno neformalno učenje in prepoznati njegovo vrednost.
Pri nagrajevanju in iskanju novih idej in rešitev ne gre samo za pohvalo in nagrajevanje tistih, ki se trudijo samostojno učiti in razvijati. Gre tudi za ustvarjanje ozračja, ki spodbuja kritično razmišljanje in izmenjavo idej ter konstruktivni pogovor. To je še posebej pomembno, če si podjetje prizadeva za pridobivanje svežih idej in inovativnost.
- Smiselna in konstruktivna povratna informacija
Ker se povratne informacije in ocene zaposlenega ponavadi osredotočajo na prednosti in so vse pomanjkljivosti na novo opredeljene kot “priložnosti za rast” ali “območje za razvoj,” je vrednost in pomembnost negativnih povratnih informacij običajno zelo nizka. Ob enem pa drži, da se je težko izboljšati, če se lastnih omejitev ne zavedamo in se zadovoljimo s svojimi potenciali.
Nihče od zaposlenih ne mara težkih pogovorov s svojim vodjem, zato slednji prej poda pozitivne kot negativne povratne informacije. To je še posebej problematično, ko je tema pogovora učenje in inovativnost. Najboljši način za spodbujanje učenja in radovednosti je poudarjanje vrzeli v znanju - torej podajanje zaposlenim informacije o tem, kaj se še lahko naučijo. Vse to pa je potrebno podati na konstruktiven in spoštljiv način.
- Vodite po zgledu
A good leader is a good reader. Če želite vzpodbujati radovednost in nenehno učenje, morate biti radovedni in se nenehno učiti sami. Če želite, da drugi berejo, potem berite tudi vi. Povejte drugim kaj ste prebrali in s tem začnite pogovor in razpravo. Če želite, da vaši sodelavci prevzamejo nove in zahtevne naloge, potem sami prevzemite nove in zahtevne naloge. Na primer, naučite se novih spretnosti, prostovoljno se ukvarjajte z nečim, kar ni povezano z vašim delom ali opravljate naloge zunaj svoje cone udobja, tudi če niste dobri v tem. Tako boste pokazali kako z malo radovednosti in discipline postaneš boljši in k temu boste navdahnili tudi druge.
- Zaposlujte radovedneže
Pogosto se osredotočamo na usposabljanje in zaposlovanje pravih, dobrih, potencialnih in top kandidatov. Z zaposlovanjem pravih ljudi boste imeli manj potreb po usposabljanju in razvoju, saj si bodo samoizpopolnjevanja in samoizobraževanja želeli sami. Vendar pa ste kot podjetje odgovorni za to, da zaposlenim omogočite učenje. To storite tako, da organizirate izobraževanja, za katera zaposleni izrazijo željo in zanimanje.
Če so v podjetju ljudje, ki so po naravi radovedni, bodo imeli višjo željo in motivacijo za učenje in razvoj na delovnem mestu. Zakaj torej ne bi uvedli osebnostnih ocen, ki merijo odprtost za nove izkušnje, možnost kritičnega razmišljanja ter radovednost, kot del strategije zaposlovanja podjetja?
Vir: Typorama
Pripravila: Klara Lekše
