GHOSTING … NOVODOBNI NAČIN IZOGIBANJA

Se vam je že zgodilo, da ste poslali prijavo na delovno mesto ali pa morda celo odšli na razgovor, po razgovoru ste imeli zelo dober občutek, ko pa je bil čas, da dobite povratno informacijo, se vam zaposlovalec ni več javil? Poslali ste celo e-sporočilo, pa še vedno nobenega odziva? Zagotovo ste se potem vprašali zakaj je temu tako in ali se to dogaja tudi ostalim kandidatom.

Gre za pojav imenovan “ghosting” in da, (prepogosto) se dogaja tudi ostalim kandidatom.

Vrsto let je bil “ghosting” redna praksa delodajalcev. Ko je bila stopnja brezposelnosti velika v tem niso videli ničesar slabega. V selekcijskem postopku so zaposlili top kandidata, za vse ostale kandidate pa jim ni bilo preveč mar. Neljubo prakso neodzivnosti in nekomuniciranja pa so z znižanjem stopnje brezposelnosti in vse večjo gospodarsko rastjo začeli uporabljati iskalci zaposlitve, ki sedaj držijo vajeti v svojih rokah in so tisti, ki določajo način in potek zaposlitvenega procesa.

Preobrat v razporeditvi moči med delodajalci in kandidati je konec koncev edina poštena stvar. Čemu bi se morali kandidati do delodajalcev obnašati spoštljivo, korektno in razumevajoče, če sami mnogo let niso bili obravnavani na tak način? Zavedati se moramo, da mora biti odnos - tako kot v vseh razmerjih – obojestranski, korekten in spoštljiv, saj deluje v soodvisnosti.

DELODAJALCI SO NAJPOMEMBNEJŠI ČLEN ZNAMČENJA PODJETJA V OČEH KANDIDATOV

Nobena skrivnost ni, da so delodajalci tisti, ki skrbijo za ugled podjetja v očeh kandidatov in vseh drugih deležnikov na trgu delovne sile. Kadroviki in rekruterji so glavni in najbolj pomembni predstavniki podjetja, ki ga ta iz vidika kadrovanja ima. Od rekruterjev je odvisno ali si bodo kandidati želeli v podjetje ali ne.

Da lahko pojasnimo zgoraj napisano, si moramo najprej zastaviti vprašanje, “S kom se delodajalci največ ukvarjajo?” S kandidati in osebami, ki niso zaposlene in verjetno tudi nikoli ne bodo zaposlene pri podjetju. Gre zgolj za naravo zaposlovanja. Potrebno je razmisliti, kako se kot delodajalci obnašajo do potencialno zaposlenih in nezaposlenih kandidatov. Velikokrat se preveč osredotočajo na potencialne kandidate, premalo pozornosti pa posvečajo tistim kandidatom, ki jih bodo zavrnili. Potrebno je priznati, da jim nemalokrat preveč časa vzamejo neustrezni kandidati,  odnos do njih pa se nehote spremeni glede na njihov trenutni status neprimernih/neustreznih kandidatov. Nimajo časa, da bi se ukvarjali z njimi, zato se v skladu s tem do njih tako tudi vedejo. Še preden se zavedajo, odlašajo s tem, da jim sporočijo negativen odgovor, jim ga sploh ne sporočijo ali pa jim v najboljšem primeru negativno novico na hitro sporočijo (preko e-pošte) in tako zaključijo pogovor in dober ter trajen odnos.

Če z neustreznimi prijavljenimi kandidati delodajalci ne ravnajo korektno in skrbno, ustvarijo slab glas za svoje podjetje. Pregovor “dober glas seže v deseto vas, slab pa v deveto deželo.” še vedno drži kot pribit, kar pomeni, da bodo kandidati, ki imajo negativno izkušnjo s podjetjem, to informacijo delili s svojimi prijatelji, znanci in morda tudi s potencialnimi strankami. S takim načinom si podjetja zaprejo veliko vrat pri potencialnih kandidatih in strankah. Žal pa še vedno drži, da se premalo delodajalcev zaveda (posrednega) učinka “ghostinga” na rast podjetja. Ko podjetje enkrat pride na slab glas, velikokrat ni poti nazaj ali pa je izredno težko spremeniti negativno mnenje o podjetju v pozitivnega.

Vsak, ki se prijavi na delovno mesto, verjame, da je dovolj kvalificiran/usposobljen, za razpisano delovno mesto. Redkokdaj se zgodi, da se na delovno mesto prijavi nekdo, ki ni dovolj kvalificiran. Vsekakor ne povabimo vsakega na intervju, kajne? Povabimo tiste, ki se nam zdijo potencialni za podjetje. To ne pomeni, da so tisti, ki niso bili povabljeni na razgovor slabi kandidati, pomeni le, da so neustrezni za pozicijo na katero so se prijavili. Veliko teh kandidatov bi bilo odličnih za kakšno drugo pozicijo. Bistvo dobrega rekuterja je, da pozna ljudi v določeni industriji tako dobro, da neustrezne kandidate za neko pozicijo preusmeri na pozicijo v kateri bodo blesteli. Tako dobro mora poznati svoje kandidate, da ko se neko delovno mesto odpre, to zapolni nemudoma in to z najprimernejšim kandidatom. Hkrati je to tudi eden izmed razlogov, zakaj je korekten odnos med kandidatom in delodajalcem tako pomemben. 

“GHOSTING” S STRANI KANDIDATOV

Vemo, čemu je pojav “ghosting” nastal in kako se kaže z vidika delodajalcev, vendar se vedno več “ghostinga” pojavlja tudi na strani kandidatov.

Dejstvo je, da so trenutne razmere na trgu delovne sile idealne in vsakdo, ki se vsaj malo “angažira” hitro dobi zaposlitev. Zakaj torej prihaja do “ghostinga” na strani kandidatov?

Posamezniki, ki so že odšli na razgovor, morda bili celo že izbrani, a se po tem niso več odzvali na telefonske klice ali elektronska sporočila delodajalca, so vedno bolj pogosti. Vajeti v razmerju kandidat vs. delodajalec trenutno držijo kandidati. Zaradi neskončnih možnosti se počutijo superiorno. S tem je mišljeno, da so kandidati ob vseh teh priložnostih, ki jih imajo tisti, ki se bodo odločali, katero priložnost bodo zagrabili in katero opustili.  Definitivno lahko sem štejemo tudi željo po čim boljši zaposlitvi in “ziheraštvu”. Neodzivnost je v prvi vrsti posledica preteklega obnašanja delodajalcev ter tega, da se kandidati prijavljajo na več delovnih mest hkrati, saj želijo izkoristiti in izkusiti več odprtih možnosti. Iz tega razloga bodisi želijo ali pa so nehote nekaterim dostopni ves čas, drugim pa nikoli. Šele ko bodo prepričani, da je neka zaposlitev idealna za njih, bodo prenehali z iskanjem drugih možnosti.

Prav tako kot velja za delodajalce velja tudi za kandidate, da je priporočljivo, da so do delodajalcev korektni in spoštljivi. Večina kandidatov se ne zaveda koliko stroškov prinese iskanje in zaposlovanje novega kadra ter kakšne so posledice njihovega “ghostinga”. Nikoli ne morejo vedeti, kdaj in kje bodo iskali novo zaposlitev. Z “ghostingom” si zapirajo vrata pred potencialnimi kariernimi možnostmi.

Delodajalcem se kandidati, ki niso spoštovali in se držali dogovorov, vtisnejo v spomin. Sami veste kako je, ko te oseba pusti čakati ali pa je popolnoma neodzivna. O njej si ne ustvarite pozitivnega menja, saj vam s svojo neodzivnostjo na (ne)prikrit način pokaže nespoštovanje. Ravno tako se počutijo delodajalci. Ko se kandidati ne odzivajo, si o njih ustvarijo “negativno” mnenje. Ko se za te kandidate odpre nova zaposlitvena priložnost, se delodajalci na njih ne želijo spomniti, saj so jim že prvič s svojim vedenjem dali dovolj velik razlog za nezaupanje.

Medsebojno spoštovanje in iskrenost sta vedno bili in bosta najbolj pomembni komponenti vsakega razmerja. Tega bi se morali zavedati tako delodajalec kot kandidat. Njun odnos mora temeljiti na soodvisnosti, medsebojni pomoči in spoštovanju. Od takega odnosa bosta imeli obe strani največ koristi.

Klara Lekše